Pojdi na vsebino

KOLEDAR JAZZ CERKNO 2006

In tole je rezultat mojega sodelovanja z Jazz festivalom Cerkno leta 2006. Pri izdelavi koledarja sem bil urednik fotografije, Biba Tominc, ga je oblikovala. Pri ustvarjanju sva imela praktično proste roke. Edini pogoji so bili, naj bo čim več avtorjev fotografije. Posebnost koledarja je  , da se na zadnji strani predstavi festival v slovenskem in angleškem tekstu. Pri izbiri fotografije nisem imel prav veliko dela. Ni bilo veliko fotk, ki bi zaodstovale kriterijem. Malo popolnoma ostrih, pravilno osvetljenih, če so pa že bile, niso bile vsebinsko zanimive. Izkazalo se je tudi, da so fotogenični, bolj ekspresivni  glasbeniki bolj “pokriti”, kot tisti ki  “kao” niso. In to je pogosta napaka kolegov, ki se ne lotijo fotografiranja vseh subjektov enako zavzeto, ne glede na to,  kdo mu je všeč ali ne. Kdo ima odbijajočo energijo in kdo privlačno. Fotke nismo iskali samo od takratnega festivala, temveč od vseh preteklih.  Ob vsaki taki publikaciji se ponavadi izkaže potreba po sistematičnem arhiviranju festivalskih dogodkov. Ni veliko festivalov, ki bi to počeli. Jasno izdatki niso poceni, ni malo dela in vedno je to zadnje na spisku. Festival je treba najprej vsebinsko zapolnit, na koncu pa ne ostane veliko denarja za foto dokumentiranje. Mislim, da bi bilo dobro že v začetku programiranja vnesti ta strošek v obzir in kontinuirano dokumentirati. Ne šparat! Sigurno ni dobro preveč menjati osebe, ki naj bi to počela, saj se na ta način izgubi pregled nad arhivom. Kot fotograf moraš ponavadi dobro argumentirat zakaj to ni poceni. Najbolje je sešeteti ure ( ne samo preživetega časa na festivalu, tudi časa potrebnega za obdelavo fotografi, vse nadalnjo komuniciranje z naročnikom…) in na ta način dobiti svojo urno postavko. Ko se izkaže, da je ta manjša od nekoga, katerega delo je bistveno manj odgovorno, je to znak, da se bo treba še pogajat.  Jasno je na strani festivala odločitev če to sprejme ali ne. Ponavadi se najde kdo, ki to naredi praktično zastojn. Večkrat dobim odogovor, “Saj to delam zase, to je moj hobi!” Zakaj potem tudi svojega siceršnjega dela, s katerim se preživlja, ne opravlja zastonj? Na ta način povzroča razvrednotenja fotografskega dela vseh kolegov. Festival pa morda z majhnimi izkušnjami zastonjkarskega sodelavca lahko izgubi kakšen neponovljiv posnetek - verjetno ga kasneje poskuša najti pri kakšnem drugem fotografu. Tako izgublja dodaten čas in tudi denar. Toliko si vreden, kolikor se ceniš sam. Seveda tako lahko hitro postaneš “sovražnik” festivalov. Družno delovanje pa nas sigurno pripelje do boljše pozicije za vse nas.  Je pa res ,vsak dobi rad  kaj napol zastonj ali celo zastonj, ali ne?

  • Share/Bookmark

1 komentar

  1. samosamo je napisal:

    Lepo napisano!!!
    Nekoč je ena kmetica prodajala domača jabolka. Stranka je hotela 2kg jabolk. Kmetica jih je dala na tehtnico, ki je pa pokazala malo več kot 2kg. Kaj je naredila? Eno jabolko je prerezala na pol in glej ga vraga, bilo je točno 2kg.
    Pokasirala je denar, ta stranka se pa nikoli več ni vrnila nazaj.
    Ja, težka so pota trgovcev. Fotografskih še posebej. V bistvu je potrebno biti že malo čarovnika, da zdilaš in sta oba cela, tako koza kot volk. :)

    22.01.2008 ob 10:36 | Permalink

Pusti komentar

Vaš e-poštni naslov nebo nikoli objavljen oz. posredovan tretji osebi. Obvezna polja so označena z *
*
*
Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !