Pojdi na vsebino

Druga godba 2008 / 1. večer

Na žalost je zaenkrat zgleda konec dovoljšnih luči za fotografiranje v Klubu Cankarjevega doma. Kot smo je bili fotografi deležni  začetku. Ni mi čisto jasno zakaj. Mislim si, ali je to “befel” vodstva, ali pa se “lučkarjem” ne da vložiti kaj več energije v svoje delo in odgovornost.  Bil sem že v marsikateri dvorani po svetu, mogoče je bilo manj luči kot včeraj samo še na Vision festivalu v New Yorku, kjer si niti ne morejo privoščiti kakšnega posebnega svetlobnega parka. Ali pa takrat, ko je med kakšnim koncertom zmanjkalo elektrike. Včeraj sem šel do osvetljača, ga prosil naj dvigne intenziteto in dobil odgovor, da je treba paziti na nastopajoče. Po vprašanju ali je bila to želja nastopajočega, sem dobil odgovor ne. Po še enkratni prošnji, se me je le usmilil in dejal “Samo prvi komad!”. Itak lahko fotkamo samo prvih 15 minut. Pravkar sem se vrnil z Norveškega jazz srečanja, kjer sem imel poleg ostalih glasbenikov priložnost ponovno slišati in videti Jan Garbareka. Bila je čudovita luč , v dvorani ki sprejme 2000 ljudi, ni nikogar motila dana svetlobna intenziteta. Lahko smo fotkali samo prvih 5 minut in brez skrbi, sem naredil dovolj uporabnih fotografij. In mnogo je še takih primerov. Samo brez nič ni nič. Kje torej je vzrok ? Moje dolgoletne izkušnje delovanja na televiziji, kjer sem sodeloval z marsikaterim lučkarjem, mi povedo, da enim se da, enim pa ne. Eni znajo, eni pa ne. To mi je marsikdaj potrdil kakšen prijatelj osvetljač. Do svojega dela moraš imeti odnos. Imeti ga moraš rad, no ja, plačan moraš biti tudi primerno. Zelo dobro poznam njihovo nejevoljo, tudi sam sem bil mnogokrat v podobnih situacijah.  Enkrat se ti da, enkrat ne. Vendar mislim, da je treba v vsakem trenutku svojega delovanja vložiti maksmilen vložek svoje energije v delo, ki ga opravljaš. In tisti ki znajo, postavijo takšno luč da je prijetna, da jo je dovolj tudi za fotografiranje. Včeraj smo dobili po moji intervenciji malce več luči – z osminke smo prišli morda na 40-inko sekunde pri 800 asa. Nawal je sedela na visokem stolu in je bila tako bližje izvoru luči. Debashish in njegov kolega pa sta svojo glasbo izvajala sedeča na tleh, se pravi malce bolj oddaljena od izvora…. Tako so tudi njene fotke toliko bolj kvalitetne. Moj kolega in prijatelj Janez vedno pravi, raje vložim manj energije v postavitev luči in dobim večji efekt. Njegov vložek je na začetku snemanja vedno maksimalen, opravi ga hitro in kasneje ima toliko manj dela  – dobiva same pohvale, nihče se ne pritožuje. In smo vsi zadovoljni. Da se vidi. Na koncertih načeloma ljudje radi vidijo, kaj se dogaja na odru, kako glasbeniki izvajajo svoja dela. Pri tako malo luči so naše oči samo še toliko bolj utrujene. Jih moramo “napenjati” da sploh kaj vidimo. Fotografi postanemo nemirni, ker se znajdemo v “slepi ulici”. Kako pravzaprav narediti nekaj kar je tehnično težko, ali  celo nemogoče. Tako smo včasih tudi bolj moteči za gledalce. Napačna je predstava, da bomo manj moteči, če se nam da manj luči. Res pa  je, da lahko nehamo delati. Jasno morajo biti postavljena pravila, koliko časa se lahko fotka in tega se je treba 100% držati. V času, ki nam je dan, pa morajo biti izpolnjeni pogoji, da sploh lahko delamo.

Dovolj profesionalizma. Sicer je bil večer prijeten, dva dobra koncerta sta primerno opozorila na večinski del koncertov Druge godbe, ki se začne drugi teden. Poln Klub CD je vzpostavil prijetno, toplo atmosfero, publika je bila voljna sodelovati tudi z glasovno podporo prvi nastopajoči Nawal.

Nawal

DEBASHISH BHATTACHARYA

  • Share/Bookmark

5 Komentarjev

  1. iztokx je napisal:

    lepe fotke, lepa glasba.. thx za link

    14.05.2008 ob 13:25 | Permalink
  2. prizma je napisal:

    za uverturo dva super koncerta, nawal, presenečenje, mojstra na slidki pa smo, če se ne motim, slišal tudi z mclaughlinom. glede luči in posledično pogojev za delo pa… zgodovina se pač ponavlja. Dolgo sem se tudi sam ukvarjal z vprašanjem, zakaj je tko. Ker gdo misli, da tko mora bit, da če ni temno kot v …., ne more biti koncertnega vzdušja, da to potem ni klub, če na odru ne gori ena fleh oranžna luč-tema. ne vem, mogoče je komu vseen, se mu ne da? Sčasoma sem se sprijaznil, da takle pač mamo.
    V klubu to ni bil prvi koncert, tako da bi lahko v tako ugledni ustanovi, kot je cd, luči tud že naštudiral, čeprav bi lahko bil glede na nekatere izkušnje iz dvoran, to tudi dolgotrajnejši proces. Tudi sam sem “osvetljevača” enkrat pobaral, če se še manj luči ne bi dalo dat, pa sem zvedu, da tko more bit. Zelo klubski je bil denimo del koncerta, kjer je nawal vstala iz svojega sedeža in pol kakšne pol minute poplesavala v popolni temi. Ker????
    Naj bo dost sitnarjenja, vidmo na jazz cerkno.
    V neozdravljivo optimimističnem upanju na boljše dni…takle pač mamo

    14.05.2008 ob 22:21 | Permalink
  3. Foto Rocker je napisal:

    Žal je tako, da se večina lučkarjev tega ne zaveda. Pri moji glasbeni fotografiji, kjer je ponavadi bolj glasna muzika, delajo na čimvečjem utripanju, megli, stroboskopu..skratka neprimernimi pogoji..so pa izjeme, lučkarji, ki prisluhnejo in jim ni vseeno kaj naredijo…vsaj za tistih 15 minut oz. 3 komade kolikor smo lahko pred oz. pod odrom…izjema so seveda klubi, od metelkove do orta, kjer običajno luči ni veliko, si pa lahko pomagamo s flashem, ampak to pomeni, da je fotka takoj drugačna..če se le da, koncert brez flasha…

    14.05.2008 ob 22:29 | Permalink
  4. Žiga KoritnikŽiga Koritnik je napisal:

    Prizma – Ja ena od interpretacij je tudi ta da naj bi to bila klubska luč. Halo! Bil sem po kar mnogih klubih, sam tale naš je pa sigurno najmanj osvetljen. V Cankarjevem domu…V srednji dvorani, pa tudi v Galusovi je mnogokrat popolnoma enako – sam to ni več klub a ne? Govoril sem tudi z enim od lučkarjev, ki mi je zaupal (sicer nič novega) da je luč mnogokrat odvisna od tega, na katero nogo vstanejo…Podobno je bilo na TV-ju, tko da mi je popolnoma jasno za kaj gre. Zaposleni niso dovolj zmotivirani, če sploh so…

    15.05.2008 ob 00:54 | Permalink
  5. aleksander o je napisal:

    zelo zanimivo je prebirat tvoje objave. Na žalost je res tako, kot si napisal. Sicer nimam zavidljive kilometrine in izkušenj, vendar sem tudi sam opazil stvari, ki se dogajajo v “zakolissju” in z lučmi – včasih namenoma

    18.05.2008 ob 20:12 | Permalink

Pusti komentar

Vaš e-poštni naslov nebo nikoli objavljen oz. posredovan tretji osebi. Obvezna polja so označena z *
*
*
Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !