Pojdi na vsebino

Fotografirati (delati) zastojn?

Nekaj dni nazaj me je kontaktiral Italijanski prijatelj, novinar, glasbeni entuzijast , z zahtevo po nekaj fotografijah Norveških jazz glasbenikov. Fotografije naj bi bile objavljene na internetnih straneh in v tiskani ediciji glasbene revije, ki izhaja v nakladi 10.000 izvodov. Kot ponavadi, sem ga vprašal : “Kaj honorirajo?” in dobil sem dostikrat običajen odgovor: “Ne! Revija ima veliko naklado in to bi bila dobra promocija zate.” No, samo od promocije ne morem plačati vseh položnic, ki se mi vsak mesec naberejo na pisalni mizi. Če imajo tako veliko naklado, bi morali imeti dovolj denarja tudi za honorarje sodelavcev – fotografov, ki s svojim delom obogatijo revijo, kakor tudi novinarje (slišim da tudi novinarji marsikdaj sploh niso plačani za napisano…) Ne razumem… Zdi se mi, da je to zgodba, ki postaja dosti običajna za vso Evropo (najbolj znana mi je Italijanska situacija) – vsaj kar se tiče glasbene fotografije , objavljane v specializiranih medijih. Ponavadi so ti mediji polni reklam, ki sploh niso poceni. Nekdo se bogati – tudi na naših ramenih. Razumem mlajše kolege, ki si še utirajo pot in so veseli vsake objave. In vendar jih je treba bodriti, da se čim hitreje otresejo strahu pred ovrednotenjem svojega dela in zahtevanjem, kar jim gre. To ne bi smela postati navada – da nisi plačan za svoje delo, da si pravzaprav sploh lahko vesel, da lahko delaš, kar te veseli. Delo, ki ga opravljamo ni lahko delo, kakor si morda lahko kdo romantično predstavlja in še zdaleč se ne konča, ko je konec dogodka, fotografiranja. Naročniki si, s tem ko najamejo nekoga ki dela zastojn, pravzaprav pljuvajo v lastno skledo. Ne morejo biti sigurni, da bodo dobili to, kar potrebujejo. Sem že mnogokrat srečal koga, ki se je pritoževal nad izvedenim delom. Dela fotografa, ki je delal zastojn. To je morda lahko celo dobro. Naročniki skozi izkušnjo pridejo do tega, da je bolje nekoga pošteno plačati in jim to zagotavlja kvaliteto dobljenega. Da jim ni treba še 1x najemati fotografa in tako pravzaprav priti na enak izdatek, kot če bi to naredili takoj. Pridobili bi na času in na živcih. Ponavadi glasbeni fotografi investiramo v naše delo kar nekaj denarja in časa. To si želim vsaj delno povrniti skozi kakšno morebitno objavo – ali nekaj njih. Mnogokrat smo okarakterizirani kot “pijavke” in gremo marsikomu na živce. No, to je pa že problem, o katerem se razpišem kdaj drugič. Naša odločitev je , kdaj bomo delali zastojn in kdaj bomo računali. Jaz mnogokrat naredim kaj iz veselja in z občutkom, da sem komu pomagal. Vsekakor gre to za neprofitne projekte, kjer ni nihče plačan. In če se mi pojavi res dobra prilika biti promoviran kot se šika, potem grem tudi v to. Toda če nekdo dobi veliko denarja in nekdo nič, potem je bolje, da se me sploh ne kontaktira…..

  • Share/Bookmark

9 Komentarjev

  1. Žiga je napisal:

    Čudn, pri nas noben nima svojga mišljenja v zvezi s tem. Na mypace-u sem s tem blogom od objave med trenutno “favourite” blogi, nekaj časa tudi na prvem mestu – z mnogimi reakcijami in mišljenji….
    http://www.myspace.com/zigakoritnik

    29.12.2008 ob 21:19 | Permalink
  2. Foto Rocker je napisal:

    Žiga,

    ne bi se mogel bolj strinjati s tabo..nekako imava iste probleme, samo muzika ki jo večinoma fotkava je drugačna :)

    Problem, ki se je meni dostikrat zgodil, je bilo recimo tudi pogojevanje določenih foto passov s tem, da jim potem odstopim “nekaj fotk” za pr. Težko jim je dopovedati, da od teg animam nič, saj potem svojega dela oz. fotkic pač ne morem prodati zainteresiranim medijem, ki bi to objavili. Normalno je, da se odločijo za PR fotke…ki so kar naenkrat dovolj dobre..

    Res pa ne razumem festivalov, nekih večjih zadev, ki denar imajo, konec koncev plačjko najem dvorane, tonce, lučkarje, izdelavo plakatov..dvomim, da je to vse “za podpis”…kot praviš, kompenzacija žal ne plača položnice za zdravstveno zavarovanje vsak mesec :)

    30.12.2008 ob 02:29 | Permalink
  3. Žiga je napisal:

    hvala Miro za reakcijo… Jaz sem zadnjič dobil očitek, oz. obrazložitev, zakaj mi ni bilo ponujeno nič za zaželjene fotke. Da je videl eno mojo fotko v Jazzitu! ki slovi po tem, da ne plačuje objav fotografij. Iz tega naj bi bilo razvidno, da bom dal zastojn fotke tudi za drugo revijo. Halo! Zdaj moram pa razlagat, da je to moja osebna stvar, komu dam fotko, komu jo pa prodam. Šlo je za fotografijo glasbenika, kateremu sem naredil portret in jo zdaj uporablja kot PR fotko. Če sem mu jo prodal ali ne, pa je čist moja stvar….

    30.12.2008 ob 08:29 | Permalink
  4. tjasulja je napisal:

    Oh, kako se strinjam s tabo. Pa sem RES amaterska začetnica, ampak ljudje res ne cenijo tega. Vsem je jasno, da se plača glasbenike, lučkarje ipd., v fotografih vsi vidijo užitkarja, ki dela iz veselja. Kar je verjetno res, vendar to veselje ne plača položnic!

    3.01.2009 ob 14:41 | Permalink
  5. katja je napisal:

    Žiga, se ne bi mogla bolj strinjat. Težava je tem, da glasbeniki, organizatorji….ne cenijo vašega(našega) dela. Fak, skoraj vsakič me kdo zagrabi za roko na kakšnem koncertu in “predlaga”, da par kadrov/posnetkov dam njemu “za arhiv”. Seveda nihče niti ne pomisli, da je to avtorsko delo, da mu ne morem kar tako dat mojih posnetkov, da so jasno nekaj vredni. Meni se predvsem gravža to, da navadno sploh ne CENIJO našega dela, da si mislijo, da mi to itak z levo roko naredimo in…ah, kaj pa je to meni, da mu dam par posnetkov , ki jih potem ponavadi dajo nekomu, ki iz njih naredi drek in – seveda- se podpiše kot avtor le-teh.

    Arrrggggghhhhhhh, sploh raje ne začnem. In vedno bodo fotografi, snemalci, montažerji, grafiki…., ki bodo svojo ceno znali dobro naviti, pa so lahko čisto nesposobni (ravno to me jezi, ko slišim, koliko računajo nekateri za kakšen video/foto…izdelek, pa je lahko RES zanič…)

    Ljudem, ki znajo ceniti lepo fotografijo, sliko, dober kader in smisel za ritem (v montaži), bom vedno z veseljem kaj posnela, zmontirala…zastonj. Ker je valda meni v užitek kaj dobrega narediti, posneti…

    Ok, raje ne začnem, prav.
    Jaz to, kar delam, delam s srcem. To pa tudi nekaj šteje (čeprav so me, me še vedno, in me vedno bodo…kakšni znali izkoristiti. Tistim naj se pa kolca)…

    pardon, malo me je razjezilo…In tvoje fotografije SO HUDEEE!

    k

    19.01.2009 ob 12:51 | Permalink
  6. Žiga je napisal:

    Katja živjo – ja nekateri ga res ne cenijo. mečejo nas vse v en koš, smatrajoč da naše delo res ni nič posebnega…ta pravi pa že vedo. Daj mi nekaj posnetkov – če rata rata. In zaradi mnogih amaterjev in fotografov , ki si ne upajo dati ceno svojemu izdelku, mnogokrat izpade, kot da smo si vsi enaki. Včaish pa naročniki niti ne vedo kaj je dobro in kaj slabo in kaj lahko dobijo in kaj jim cena pravzaprav zagotavlja. Kvaliteto in sigurnost tega, da bodo dobili to kar potrebujejo. Saj te bomo podpisali. Pa to je vendar naša prva moralna in avtorska pravica! Itak pa da delamo s srcem, sam jest ga v nekaterih primerih začutim še bolj, ko mi je jasno da bom lahko brez skrbi plačal kakšno položnico.Hvala za reakcijo, tudi ti in tvoje delo sta mi všeč…lepo bodi!

    19.01.2009 ob 22:50 | Permalink
  7. Jernej je napisal:

    hehe, zgodba je stara…,

    karkoli človek počne za denar, mora svoje delo ovrednotiti. obstajajo razni ceniki in tudi za fotografijo baje obstaja, jaz ga žal nisem našel, bi ga bil pa vesel. in ravno ta neformalno oblikovana vrednost s strani raznih društev, je osnova za vsakega posameznika. žal so pa ti ceniki premalo izpostavljeni.

    kdo in za koga se kaj počne zastonj, pa res nikogar ne briga. ponavadi gre za osebno čustvene namere.

    22.01.2009 ob 22:25 | Permalink
  8. Jernej je napisal:

    problem pri fotografiji je tudi ta, da je to umetnost in vsaka umetnost avtorja posrka v svoje čare…, in če avtorju ni potrebno služiti za preživetje, ne prodaja svojega dela… itd.

    22.01.2009 ob 22:35 | Permalink
  9. Žiga KoritnikŽiga Koritnik je napisal:

    Jernej , Cenik najdeš v Društvu oblikovalcev, obstaja tudi Društvo profesionalnih fotografov Slovenije – mogoče najdeš cenik celo na netu. V obeh je konkretno ovrednoteno različno fotografsko delo kakor tudi upoprabnina fotografij….mogoče imaš prav da gre za čustvene zamere, samo v mnogih primerih gre na drugi strani za strah pred “blekniti” ceno za svoje delo. Dokler si zastojn si vsakomur prijatelj. Res je tudi, da je tvoja osebna odločitev, za koga boš delal zastojn. To je proces vsakega fotografa….

    23.01.2009 ob 07:43 | Permalink

Pusti komentar

Vaš e-poštni naslov nebo nikoli objavljen oz. posredovan tretji osebi. Obvezna polja so označena z *
*
*
Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !