-
‹ Domov
Vsebina
-
Kategorije
- 6×7
- Adria Airways
- Afrika
- Aktualno
- Blues
- Bohinj
- Bohinjsko jezero
- Cankarjev dom
- Cankarjevi torki
- Controtempo
- Druga Godba
- ETNO
- Film
- Filmska glasba
- Foto
- foto-delavnica
- fotografija
- fotografska delavnica
- Glasba
- Glasbe Sveta
- Gledališče
- Internet
- Intervju
- Jazz
- Jazz and Wine of peace
- Jazz Cerkno
- Lepota
- Literatura
- Makedonija
- miks
- Multimediji
- Razstave
- rock
- Sardinija
- SiOL
- Skladatelji
- Skopje jazz festival
- Slovenija
- Slovensko mladinsko gledališče
- Šport
- Stara Elektrarna
- umetnost
- Zabava
-
Tagi
-
Arhiv
2
Blogrola
-
RSS viri
-
Meta
Broetzmann – Kondo Quartet 7.marec 2009/Maribor – Narodni dom
Pismo namenjeno promotorju David Braunu, posledica sobotnega koncerta:
Pozdravljen David,
moram pohvaliti vašo, tvojo odločitev, da pripeljete v Maribor Brotzmann – Kondo kvartet in s tem obogatite bogato Slovensko koncertno zgodovino impro glasbe. Sobotni koncert se je v mojih analih uvrstil v zgornjo polovico najboljših do zdaj videnih dogodkov pri nas in tujini. In teh, videnih, pofotografiranih in slišanih, verjemi ni malo. Kvartet, oz. začetno zasedbo, iz katere se je razvila slišana, sem prvič srečal na festivalu v Avstriji (kije bil, mimogrede, 1994 moj prvifestival impro glasbe). Takrat me je projekt “Die like a dog” prepričal, premaknil in sem se intenzivneje začel zanimati za sodobno improvizirano godbo. Takrat je bil to najboljši band festivala. Še zdaj ga uvrščam med najboljše zasedbe te zvrsti. Nadgrajen je z dvema mladima, za moje pojme zelo dobrima glasbenikoma, Paal za moje pojme sodi med top pet najboljših bobnarjev tega sveta . Brotzmann skrbi za nadaljevanje in razvoj te glasbene scene, ki zdaleč od tega ni nepomembna…..
s spoštovanjem in željo, da se še večkrat vidimo v Mariboru na podobnih dogodkih….te lepo pozdravljam
Žiga Koritnik
Toshinori Kondo, Paal Nilssen Love, Peter Broetzmann in Massimo Pupillo
Toshinori Kondo, Paal Nilssen Love, Peter Broetzmann in Massimo Pupillo
Paal Nilssen Love, Peter Broetzmann in Massimo Pupillo
Paal Nilssen Love, Peter Broetzmann
Peter Broetzmann
Toshinori Kondo
ToshinoriKondo
Toshinori Kondo
Paal Nilssen Love
Paal Nilssen Love
Toshinori Kondo, Paal Nilssen Love
Toshinori Kondo, Paal Nilssen Love
Toshinori Kondo, Massimo Pupillo
Massimo Pupillo
Delavnica jazzovske fotografije z Žigo Koritnikom / Jazz Cerkno 2009
Tudi letos fotografska delavnica z Žigo Koritnikom. Na jazz festivalu Cerkno 2009 v mesecu maju.
Število udeležencev omejeno – samo 12 fotografov.
Zainteresirani se prijavite na mejl: zkoritni@gmail.com
GSM 040723728
cena: 110 eur
Festival ponuja popuste za bivanje v hotelu Cerkno in pri nakupu tridnevne festivalske karte.
Dobrodošli!
14. mednarodni festival Jazz Cerkno ´09 www.jazzcerkno.si
Lokacija: „star plac“ pred fontano (Cerkno) Lokacija: „star plac“ pred fontano (Cerkno)
14. – 16. maj 2009
- četrtek 14. maj
Powertrio (POR)
Eduardo Raon harfa, elektronika
Joana Sá klavir, otroški klavir
Luís José Martins klasična kitara
Jure Pukl High Interaction Group (SLO, AUT, ZDA)
Jure Pukl saksofoni
Georg Vogel klavir, klaviature
Michael Janisch kontrabas
Damion Reid bobni
Schlippenbach Trio (NEM, VB)
Alexander von Schlippenbach klavir
Evan Parker saksofon
Paul Lovens bobni
___________________________________________________________________________
- petek 15. maj
Joëlle Léandre Trio (FRA, POR, ITA)
Joëlle Léandre kontrabas
Carlos Zingaro violina
Sebi Tramontana pozavna
Lolita (SLO)
Primož Simončič altovski in sopranski saksofon
Iztok Vidmar el. bas
Marjan Stanić bobni
Full Blast (NEM, ŠVI)
Peter Brötzmann pihala
Marino Pliakas el. bas
Michael Wertmüller bobni
___________________________________________________________________________
- sobota 16. maj
Mike Reed’s Loose Assembly (ZDA)
Mike Reed bobni, tolkala
Jason Roebke kontrabas
Jason Adasiewicz vibrafon
Tomeka Reid čelo
Greg Ward altovski saksofon
ESS (ŠVE)
Sture Ericson pihala
David Stackenäs kitara
Raymond Strid bobni
Tiziano Tononi Quartet (ITA)
Tiziano Tononi bobni
Daniele Cavallanti tenorski saksofon
Luca Calabrese trobenta
Silvia Bolognese kontrabas
Push The Triangle (FRA)
Franck Vigroux kitara brez pragov, gramofoni
Stéphane Payen altovski saksofon
Michel Blanc bobni
___________________________________________________________________________
- sobota 16. maj ob 16:30 – dodatni koncert / glasbena šola
Joëlle Léandre – SOLO (FRA) / kontrabas
Spremljevalni program:
od četrtka, 14. maja, do sobote, 16. maja
- delavnica glasbene fotografije Žiga Koritnik: „Jazzy-ga!“(SLO)
- delavnica „Divja hrana“ Dario Cortese (SLO)
- fotografska razstava „Džez u Cijerknam“
otvoritev: petek 15. maj ob 19 uri v cekljanskem muzeju
razstavljalca: Marko Čadež in Robert Zabukovec (Foto Klub Cerkno)
Zavod Gabrijel Fest
Trg prekomorskih brigad 1
SI-5282 Cerkno
Slovenija
Reakcije na brezplačno delo
Fotografirati (delati) zastojn?
Nekaj dni nazaj me je kontaktiral Italijanski prijatelj, novinar, glasbeni entuzijast , z zahtevo po nekaj fotografijah Norveških jazz glasbenikov. Fotografije naj bi bile objavljene na internetnih straneh in v tiskani ediciji glasbene revije, ki izhaja v nakladi 10.000 izvodov. Kot ponavadi, sem ga vprašal : “Kaj honorirajo?” in dobil sem dostikrat običajen odgovor: “Ne! Revija ima veliko naklado in to bi bila dobra promocija zate.” No, samo od promocije ne morem plačati vseh položnic, ki se mi vsak mesec naberejo na pisalni mizi. Če imajo tako veliko naklado, bi morali imeti dovolj denarja tudi za honorarje sodelavcev – fotografov, ki s svojim delom obogatijo revijo, kakor tudi novinarje (slišim da tudi novinarji marsikdaj sploh niso plačani za napisano…) Ne razumem… Zdi se mi, da je to zgodba, ki postaja dosti običajna za vso Evropo (najbolj znana mi je Italijanska situacija) – vsaj kar se tiče glasbene fotografije , objavljane v specializiranih medijih. Ponavadi so ti mediji polni reklam, ki sploh niso poceni. Nekdo se bogati – tudi na naših ramenih. Razumem mlajše kolege, ki si še utirajo pot in so veseli vsake objave. In vendar jih je treba bodriti, da se čim hitreje otresejo strahu pred ovrednotenjem svojega dela in zahtevanjem, kar jim gre. To ne bi smela postati navada – da nisi plačan za svoje delo, da si pravzaprav sploh lahko vesel, da lahko delaš, kar te veseli. Delo, ki ga opravljamo ni lahko delo, kakor si morda lahko kdo romantično predstavlja in še zdaleč se ne konča, ko je konec dogodka, fotografiranja. Naročniki si, s tem ko najamejo nekoga ki dela zastojn, pravzaprav pljuvajo v lastno skledo. Ne morejo biti sigurni, da bodo dobili to, kar potrebujejo. Sem že mnogokrat srečal koga, ki se je pritoževal nad izvedenim delom. Dela fotografa, ki je delal zastojn. To je morda lahko celo dobro. Naročniki skozi izkušnjo pridejo do tega, da je bolje nekoga pošteno plačati in jim to zagotavlja kvaliteto dobljenega. Da jim ni treba še 1x najemati fotografa in tako pravzaprav priti na enak izdatek, kot če bi to naredili takoj. Pridobili bi na času in na živcih. Ponavadi glasbeni fotografi investiramo v naše delo kar nekaj denarja in časa. To si želim vsaj delno povrniti skozi kakšno morebitno objavo – ali nekaj njih. Mnogokrat smo okarakterizirani kot “pijavke” in gremo marsikomu na živce. No, to je pa že problem, o katerem se razpišem kdaj drugič. Naša odločitev je , kdaj bomo delali zastojn in kdaj bomo računali. Jaz mnogokrat naredim kaj iz veselja in z občutkom, da sem komu pomagal. Vsekakor gre to za neprofitne projekte, kjer ni nihče plačan. In če se mi pojavi res dobra prilika biti promoviran kot se šika, potem grem tudi v to. Toda če nekdo dobi veliko denarja in nekdo nič, potem je bolje, da se me sploh ne kontaktira…..